Prof. Damjana Bratuz: Razveseljiv obisk

Profesorjem in gojencem Glasbene matice, ki so se ga udeležili, bo verjetno petkovo srečanje s svetovno znano glasbeno pedagoginjo in muzikologinjo Damjano Bratuž ostalo še dolgo v spominu. Bratuževa je 40 let poučevala klavir na Švedskem, v Švici, dolgo let nato v Združenih državah in v Kanadi, vzgojila je cel rod mladih pianistov, Američanov, a tudi talentiranih glasbenihov iz vzhodnoazijskih držav, ki so v zadnjih desetletjih "navalili" v pravcatem umetniškem preseljevanju glasbenih narodov Novi kontinent.

Prof. Bratuževa je pripovedovala o svojih izkušnjah povsem neformalno, nadvse prijateljsko. Ko ji je ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj ponudil stol in mizo, ju je hvaležno odklonila: raje je pripovedovala stoje. Ko so jo ob koncu začeli spraševati, se je vsakomur približala, da bi na čim bolj popoln način potešila radovednost. Pripovedovala je o letih, ko je glasbeno shodila prav v poslopju Glasbene matice v Ul. Ruggero Manna in ko se ji je zahotelo, da razširi svoje glasbeno obzorje. Pisala je prošnjo za štipendijo, ki bi ji odprla vrata v Združene države, a ni bila sprejeta. Namesto nje je štipendijo prejela druga tržaška pianistka, Fiorella Miotto. Imela je iste pogoje, edina razlaga za njen uspeh, je bila, da je bila pač... Italijanka. No, nekaj let kasneje, ko je študirala na Švedskem, ki je ameriški kulturni ataše obrazložil, kaj je bilo, s tisto njeno provotno prošnjo narobe. Ni bila napisana tako, skopo, a temeljito, kot so zahtevali v ZDA, po znanem novinarskem receptu petih "k-jev": kdo, kdaj, kaj, kje, za-kaj.

Bratuževa je prišla vseeno v ZDA, na St.Louis University najprej, nato na Indiana University, kjer je postala prva ženska, ki je diplomirala iz klavirja. Njena umetniška pot se je bliskovito, nadaljevala. Postala je koncertna pianistka, članica madnarodnih žirij, njen življenjski kurikulum obsega celih 44 strani!

Iz njenega predavanja v zavidljivo lepi slovenščini, ki je oddaljenost in vpliv angleškega jezika nista niti najmanj načela, je bilo občutiti veliko razliko mad ameriškim in evropskim svetom pri pojmovanju umetnosti. "V Združenih državah Amerike imajo vsi enake možnosti, pri tem pa talent trpi. "V Kanadi nasprotujejo zgodnjemu učenju klavirja, s tem pa se mnogo potencialnih talentiranih pianistov izgubi v plitvem morju povprečnosti. Seveda, ZDA in Kanada imata veliko prednost v knjižnicah: v mikrofilmih imaš zbrane vse lepote Firenc in drugih itilijanskih mest, je povedala pianistka. Za veliko lužo pa premorejo tudi nekaj za nas nepojmljivega: sistem legalizirane amnezije. Zato ni nič čudnega, če mladi kanadski pianisti sploh ne poznajo takega klavirskega genija, kot je bil Glen Gould. Ko je Damjana Bratuž prispela v kanadski London, mu je napisala pismo, v katerem ga je zaprosila, če bi lahko enkrat letno nastopil na njihovi šoli, da bi dobili njeni učenci zgled. Znano je namreč, da je v zadnjih letih Glen Gould zelo razredčil svoje javne nastope, snemal je plošče in redke oddaje za radio, televizijo. Na žalost je njegova smrt preprečila morebitni živi stik kanadskih učencev z velikim učiteljem.

Profesorica Bratuževa se je lani upokojila. V svoji umetniški karieri je bila deležna številnih priznanj. Med njimi gre omeniti predvsem najvišje madžarsko odličje, ki jo ga je podelila madžarska vlada leta 1981 ob stoletnici Bele Bartoka, ker je Bratuževa ena najbolj prodornih proučevalk njegovega glasbenega opusa.

V Gallusovi dvorani je spregovorila tudi o Slovencih, ki jih je srečala med svojo glasbeno potjo po Kanadi. V Londonu, mestu s 350 tisoč prebivalci, živi kar 800 slovenskih družin, ki se združujejo v klubu Triglav. Na univerzi v Torontu deluje dober oddelek za slavistiko. Kljub oddaljenosti od rodnega kraja, je glasbenica iz Gorice ohranila tesen stik z rojaki.

Sedaj si je prof. Bratuževa privosčila kratko vrnitev v rojstne kraje. Vrnila se bo jeseni, njena vrnitev pa bo obogatila maitsikaterega mladega glasbenika. Ravnatelj Glasbene matice je namreč pretekli teden napovedal, da bosta naša glasbena šola in tržaški konservatorij priredila skupni nekajdnevni glasbeni seminar. Vodila ga bo prav svetovno znana glasbena pedagoginja prof.Damjana Bratuž.

Marjan Kemperle
Primorski dnevnik - Kultura
Osebnosti
Torek, 16 maja 1995